Eksoskelet kot del dvižne opreme: kako zakonodaja podpira napredne rešitve za zaščito delavcev
Nova pravna podlaga – nov pogled na fizično razbremenitev zaposlenih
Pravna opredelitev: kaj se spreminja?
Z dnem 1. avgusta 2024 je začel veljati nov pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki prinaša pomembno novost:
Eksoskelet je prvič uradno uvrščen med dvižno opremo.
To pomeni, da ga lahko delodajalec uradno navede kot tehnični ukrep za zmanjševanje tveganj za mišično-skeletne obremenitve, kadar ročnega dvigovanja bremen ni mogoče odpraviti.
Kaj je eksoskelet v kontekstu zakonodaje?
Po definiciji pravilnika (4. člen, odstavek 4) eksoskelet spada med dvižno opremo:
»[…] eksoskelet (naprava za dviganje, ki jo delavec obleče).«
Zakon torej priznava eksoskelet kot mehansko pomagalo, primerljivo z viličarjem, dvižnim trakom ali žerjavom, vendar z eno pomembno razliko:
- eksoskelet je mobilen, oseben in prilagodljiv, zato ga je mogoče uporabiti na mestih, kjer druge opreme ni mogoče vpeljati.
Odgovornosti delodajalca: kaj predpisuje pravilnik?
Če na delovnem mestu prihaja do ponavljajočih se dvigov, dela v predklonu ali neprijetnih rotacij trupa, se to po pravilniku šteje kot visoka obremenitev. V teh primerih mora delodajalec uvesti mehansko pomagalo – eksoskelet je pogosto najbolj smiselna rešitev, saj ne zahteva prostorskih prilagoditev in se prilagodi uporabniku.
V skladu z določili 4., 5. in 6. člena mora delodajalec:
- nadomeščati fizične obremenitve z opremo, kadar so visoke;
- izvesti oceno tveganja (Priloga 3 ali enakovredna metoda);
- vključiti eksoskelet v ukrepe za preprečevanje poškodb;
- zagotoviti skladnost opreme s predpisi o varnosti in zdravju;
- voditi zapis o metodi, rezultatih in ukrepih (6. člen, odstavek 4).
Delodajalec eksoskelet vključi v uradno dokumentacijo, ki jo preverja tudi inšpektorat za delo.
Eksoskelet v praksi: več kot izpolnjevanje pravil
Eksoskeleti niso le birokratska rešitev. V praksi:
- razbremenijo ledveni del hrbta,
- preprečujejo kronične poškodbe, ki vodijo v bolniške,
- omogočajo daljšo delovno dobo, zlasti starejšim zaposlenim,
- izboljšajo počutje in zmanjšajo fluktuacijo kadra.
Poleg zakonske skladnosti torej nudijo dejanske koristi za proizvodnjo, ekipo in stroške podjetja.
Učinkovitost, potrjena tudi v oceni tveganja
Pri ocenjevanju fizičnih delovnih obremenitev lahko delodajalec uporabi metodo iz Priloge 3 pravilnika, ali drugo priznano metodo (RULA, NIOSH, Key Indicator Method ipd.).
V večini teh metod eksoskelet pomeni merljivo znižanje obremenitve in znižanje stopnje tveganja pod kritično mejo.
Na primer, pri oceni s KIM-LHC metodo je bilo pri delovnem mestu z ročnim dvigovanjem zabojev ugotovljeno srednje do visoko tveganje za poškodbe. Po uvedbi eksoskeleta se je ocena znižala na »nizko tveganje«, brez dodatne spremembe organizacije dela.
Priporočilo: testirajte, dokumentirajte, uvedite
Za vse delodajalce, ki želijo:
- zakonsko skladno rešitev,
- dejansko podporo zaposlenim,
- neinvaziven ukrep brez spremembe procesa,
… je eksoskelet idealna dvižna oprema.
Zakon ne zahteva nakupa opreme, temveč jasno obrazložene ukrepe za zmanjšanje tveganja. Če ocena tveganja dokaže učinkovitost eksoskeleta, je njegovo vključevanje racionalna in dokumentirana rešitev. Zato priporočamo, da podjetje najprej izvede testiranje in nato na podlagi podatkov sprejme odločitev.
Priporočamo:
- Svetovanje glede izbire modela
- 14-dnevni preizkus v realnem okolju
- Vključitev v oceno tveganja in izobraževanje zaposlenih
- Dokumentacija skladna z novim pravilnikom
Pišite nam za svetovanje in brezplačen test
Nudimo pomoč pri:
- izbiri ustreznega modela eksoskeleta,
- pripravi vzorca za vključitev v Oceno tveganja,
- dokumentiranju ukrepov po novem pravilniku.
Stopite v stik in si zagotovite svetovanje brez obveznosti.