Delovne mišično-skeletne motnje: tiha epidemija sodobnega dela
Mišično-skeletne motnje (MSD – musculoskeletal disorders) so ena najpogostejših zdravstvenih težav, povezanih z delom. Vplivajo na milijone zaposlenih po vsej Evropi in so pomemben dejavnik za absentizem, zmanjšano produktivnost in dolgoročne zdravstvene zaplete. Kljub temu so pogosto spregledane ali obravnavane prepozno.
V tem članku pojasnjujemo, kaj MSD pravzaprav so, zakaj nastajajo, kako jih prepoznati ter kakšno vlogo imajo sodobne rešitve, kot so eksoskeleti, pri njihovi preventivi.
Kaj so mišično-skeletne motnje?
Mišično-skeletne motnje zajemajo širok spekter poškodb mišic, sklepov, tetiv, vezi in živcev. Najpogosteje prizadenejo hrbtenico, ramena, vrat, roke in zapestja, lahko pa tudi spodnje okončine. MSD se praviloma razvijajo postopoma – skozi mesece ali leta ponavljajočih se gibov, nepravilnih drž in dvigovanja bremen.
Zdravstvene težave segajo od občasnih bolečin do kroničnih stanj, ki zahtevajo zdravljenje, rehabilitacijo ali celo zamenjavo poklica.
Vzroki za nastanek MSD
Fizični in biomehanski dejavniki:
- ročno dvigovanje, potiskanje ali vlečenje bremen,
- ponavljajoči se gibi,
- prisilne ali statične drže,
- vibracije, delo v mrazu ali slabi svetlobi,
- hitra delovna opravila brez ustreznega tempa.
Organizacijski in psihosocialni dejavniki:
- prekomerne zahteve brez vpliva na tempo dela,
- pomanjkanje odmorov ali možnosti za spremembo drže,
- dolgi delavniki ali delo v izmenah,
- nizka stopnja zadovoljstva na delovnem mestu.
Individualni dejavniki:
- telesna pripravljenost, starost,
- pretekle poškodbe,
- življenjski slog (kajenje, premalo gibanja).
Zakonski okvir in odgovornost delodajalca
Po Direktivi 89/391/EGS in slovenskem Pravilniku o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen (2023–2024) je delodajalec dolžan:
- oceniti tveganja na delovnih mestih,
- uporabiti mehansko opremo (vključno z eksoskeleti), kjer so bremena prevelika ali položaj ergonomsko neugoden,
- izvajati redna usposabljanja za varno ravnanje z bremeni,
- zagotoviti zdravstveni nadzor zaposlenih.
Eksoskelet je v pravilniku naveden kot zakonita oblika dvižne opreme in mora biti upoštevan pri oceni tveganja.
Eksoskelet – tehnološka rešitev za varnejše delo
Eksoskeleti so nosljive naprave, ki pomagajo delavcu pri dvigovanju, prenašanju in delu v napornih položajih. Njihova prednost je, da razbremenijo hrbtenico in sklepe, brez potrebe po velikih prostorskih prilagoditvah.
Kdaj je eksoskelet boljša izbira kot klasična dvižna oprema?
- Kadar prostor ne omogoča uporabe dvižnih strojev (npr. v bolnišnici ali domu).
- Kadar gre za pogosto in zmerno obremenitev (npr. večkrat dnevno dvigovanje škatel).
- Kadar želi delodajalec zmanjšati tveganje brez reorganizacije delovnega mesta.
Kako ukrepati: celosten pristop k preventivi
- Ocenite tveganja: Uporabite presejalne metode, kot jih predpisuje pravilnik.
- Vključite zaposlene: Njihovo mnenje je ključno za odkrivanje realnih težav.
- Uvedite tehnične rešitve: Eksoskeleti, vozički, prilagoditev delovnih postaj.
- Skrbite za usposabljanja in informiranost.
- Spremljajte zdravstveno stanje zaposlenih.
Zaključek
Mišično-skeletne motnje so napovedljiv in preprečljiv pojav. Z zgodnjim ukrepanjem, pravilno opremo in sodelovanjem z zaposlenimi je mogoče ustvariti bolj varna, bolj zdrava in bolj učinkovita delovna okolja.
Eksoskelet ni zgolj tehnološka inovacija – je praktična, zakonsko priznana rešitev, ki pripomore k dolgoročni zaščiti zaposlenih.
FAQ
1. Kaj sploh so mišično-skeletne motnje (MSD)?
Gre za poškodbe ali obolenja mišic, sklepov, vezi, živcev in tetiv, ki najpogosteje prizadenejo hrbet, ramena, vrat in roke. Povzročajo jih ponavljajoči gibi, dvigovanje bremen ali prisilne drže.
2. Kdo je najbolj izpostavljen MSD?
Delavci, ki pogosto dvigujejo, prenašajo ali potiskajo bremena – v skladiščih, proizvodnji, zdravstvu, gradbeništvu in negi. Posebej ogroženi so tudi starejši in fizično manj zmogljivi posamezniki.
3. Ali je uporaba eksoskeleta v skladu z zakonodajo?
Da. Po novem pravilniku (Uradni list RS št. 84/23, 98/23 in 47/24) je eksoskelet izrecno priznan kot dvižna oprema, ki jo je treba vključiti v oceno tveganja pri ročnem premeščanju bremen.
4. Ali lahko eksoskelet res nadomesti klasična dvigala ali vozičke?
V določenih primerih, da. Predvsem tam, kjer ni prostora za večje naprave ali kjer gre za pogosto, a ne ekstremno dvigovanje. Eksoskelet omogoča večjo mobilnost in neposredno podporo delavcu.
5. Ali je uporaba eksoskeleta enostavna?
Da. Oprema je zasnovana ergonomsko in jo je mogoče obleči v manj kot minuti. Uporabniki po kratkem uvajanju opazijo zmanjšanje napora pri delu.
6. Kako hitro lahko podjetje uvede eksoskelet v prakso?
Zelo hitro. Po testiranju in oceni delovnih mest se lahko eksoskelet uvede brez večjih organizacijskih sprememb. Nudimo tudi brezplačno predstavitev in 14-dnevni preizkus.
7. Kolikšne so koristi za podjetje?
Zmanjšanje bolniških odsotnosti, višja produktivnost, manjše tveganje za poškodbe, boljše delovno okolje in večja zadovoljstvo zaposlenih.
8. Ali eksoskelet omejuje gibanje?
Ne. Sistem sledi naravnim gibom telesa in podpira samo tiste dele, ki so najbolj obremenjeni, kot je spodnji del hrbta pri dvigovanju.
9. Kje vse se eksoskeleti uporabljajo?
V zdravstvu (pri negi), industriji, logistiki, gradbeništvu, oskrbi na domu in v vseh panogah, kjer je prisotno ročno dvigovanje ljudi ali bremen.
10. Ali lahko eksoskelet uporabljajo tudi posamezniki doma?
Da. Imamo modele, ki so prilagojeni tudi za domačo uporabo, na primer za oskrbo starejših ali oseb s posebnimi potrebami.