Evropska direktiva, ki je spremenila varnost pri dvigovanju: kaj določa in zakaj je še vedno aktualna

28 maja, 2025 Zakonodaja in skladnost

1. Kaj je direktiva 90/269/EGS?

Direktiva 90/269/EGS, sprejeta 29. maja 1990 (vir), je ena ključnih evropskih zakonodajnih podlag za varnost in zdravje pri delu. Osredotoča se na minimalne zdravstvene in varnostne zahteve za ročno premeščanje bremen, predvsem z namenom preprečevanja poškodb hrbta in drugih mišično-skeletnih obolenj, ki so povezani z dvigovanjem, nošenjem, vlečenjem ali potiskanjem bremen.

Gre za četrto posebno direktivo v okviru t. i. okvirne Direktive 89/391/EGS, ki določa splošna načela o varnosti in zdravju pri delu v EU.

2. Ključne zahteve direktive

Direktiva določa več obveznih pristopov za delodajalce:

Izogibanje nevarnostim: Ročnega premeščanja bremen naj se delodajalec izogne, kjer je to mogoče, z uporabo ustrezne delovne opreme.
Ocena tveganja: Če se mu ni mogoče izogniti, mora delodajalec oceniti tveganja, upoštevajoč maso, način ravnanja z bremenom, pogoje dela, fizične sposobnosti delavcev itd.
Organizacija dela: Delo je treba organizirati tako, da se zmanjšajo nevarnosti – vključno s prilagajanjem delovnega mesta, uvedbo počitkov in omejitvijo ponavljajočih gibov.
Izobraževanje: Zaposleni morajo biti teoretično in praktično usposobljeni za varno ravnanje z bremeni.
Posebna zaščita: Določene skupine delavcev (npr. nosečnice) zahtevajo dodatno varstvo in omejitve glede fizičnih obremenitev.

3. Slovenski pravilnik kot prenos evropske zakonodaje

Slovenija je direktivo prenesla že pred leti, a leta 2023 in z začetkom uporabe 1. avgusta 2024 je bil sprejet nov Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki direktivo ne le upošteva, temveč jo tudi razširja in konkretizira.

Med ključnimi poudarki pravilnika:

Obvezna uporaba dvižne opreme, kadar je stopnja obremenitve visoka.
Eksoskeleti so izrecno vključeni kot ena od oblik dvižne opreme, enakovredna dvigalom, vozičkom in manipulatorjem.
Delodajalec mora dokumentirati metode ocene tveganja in ukrepe za zmanjšanje obremenitev.

4. Zakaj je direktiva pomembna še danes?

Čeprav je bila sprejeta že leta 1990, je ta direktiva danes bolj aktualna kot kdajkoli prej:

Starajoča se delovna sila: Višja povprečna starost delavcev pomeni večjo ranljivost za mišično-skeletne poškodbe.
Pomanjkanje kadra: Fizične obremenitve povečujejo bolniške odsotnosti in fluktuacijo.
Tehnološke rešitve: Eksoskeleti in druga sodobna oprema omogočajo, da se zakonske zahteve uresničijo na bolj učinkovit in trajnosten način.
Ekonomika zdravja: Preprečevanje poškodb pomeni manj stroškov za podjetje, manj nadomestil in večjo produktivnost.

5. Kaj naj storijo podjetja?

Da bodo podjetja skladna z zakonodajo in bodo hkrati varovala zdravje zaposlenih, naj naredijo naslednje:

Izvedejo oceno tveganja: Uporabijo metode iz slovenskega pravilnika ali mednarodno priznane primerljive pristope.
Vpeljejo ustrezno opremo: Med drugim tudi eksoskelete za delavce, ki pogosto dvigujejo bremena nad rameni, v skladiščih, zdravstvu ali proizvodnji.
Usposobijo zaposlene: Teoretično in praktično, z razumevanjem ergonomskih pravil.
Zagotovijo možnost testiranja: Npr. 14-dnevni brezplačni preizkus eksoskeleta.

Sklep

Direktiva 90/269/EGS ni zgolj pravni dokument iz preteklosti. Je živ dokument, ki postavlja temelje za varno in človeku prijazno delovno okolje. Sodobna podjetja, ki želijo delovati odgovorno in učinkovito, morajo razumeti njen pomen – in izkoristiti tehnologije, kot so eksoskeleti, da jo v praksi uresničijo.