Kaj so metode ključnih kazalnikov (MKK) in kako jih uporabiti?

Z novim Pravilnikom o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki se uporablja od 1. avgusta 2024, se uvajajo konkretna orodja za ocenjevanje telesnih obremenitev. Med njimi imajo osrednje mesto t. i. metode ključnih kazalnikov (MKK).

Te metode delodajalcem omogočajo, da na strukturiran in ponovljiv način ocenijo fizične obremenitve na delovnem mestu in tako lažje sprejmejo ukrepe za zaščito zaposlenih – vključno z uvedbo eksoskeletov.


Kaj so metode ključnih kazalnikov (MKK)?

Metode ključnih kazalnikov (MKK) so orodja, razvita za ocenjevanje intenzivnosti in frekvence fizičnih delovnih obremenitev, ki lahko vodijo v kostno-mišična obolenja. Gre za praktične in standardizirane ocenjevalne metode, ki omogočajo razvrstitev delovnih mest glede na stopnjo tveganja.

V Pravilniku so predstavljene tri glavne metode MKK:


1. MKK za ročno dvigovanje, držanje in prenašanje bremen

Ta metoda ocenjuje:

  • težo bremena,
  • višino dviga,
  • pogostost dvigov,
  • razdaljo prenašanja,
  • držo hrbta med dvigom.

Primer: Če delavec dnevno večkrat dviguje 10–15 kg bremena iz tal na višino ramen v prisilni drži, bo ta metoda skoraj zagotovo pokazala visoko stopnjo tveganja.


2. MKK za ročno potiskanje in vlečenje bremen

Ta metoda upošteva:

  • maso bremena,
  • sile potiska ali vleke,
  • nagibe in nepravilnosti tal,
  • trajanje aktivnosti.

Primer: Potiskanje težkih vozičkov ali vlačenje palet v skladiščih – še posebej pri vzvratni hoji ali delu v naklonu – je obravnavano kot visoko rizično.


3. MKK za ročne delovne procese s ponavljajočimi se gibi

V tej metodi se ocenjuje:

  • število ponovitev gibov na minuto,
  • trajanje aktivnosti,
  • prisilne drže (npr. delo z rokami nad rameni),
  • uporaba sile.

Primer: Montažno delo, pakiranje, nošenje lahkih bremen z velikim številom ponovitev lahko ustreza srednjemu ali visokemu tveganju.


Kako poteka ocena v praksi?

  1. Izvedba presejalnega testa: Pravilnik predvideva najprej uporabo t. i. presejalnega testa. Če ta pokaže, da so obremenitve nad določeno mejo, se nadaljuje z MKK.
  2. Uporaba metode MKK: Izbrana metoda se uporabi glede na tip naloge. Oceni se stopnja tveganja (nizka / srednja / visoka).
  3. Ukrepanje: Če je stopnja srednja ali visoka, mora delodajalec:
    • prilagoditi delovno mesto,
    • uvesti tehnično pomoč (npr. eksoskelet),
    • dokumentirati izbrano metodo in sprejete ukrepe.

Kdaj se izkaže potreba po eksoskeletu?

  • Pri ponavljajočem dvigovanju bremen nad višino bokov.
  • Pri prisilnih držah ali nagibanju trupa.
  • Pri visoki frekvenci gibov ali potiskanju bremen, kjer druge mehanske opreme ni mogoče uporabiti.

Eksoskelet razbremeni mišice in sklepe in je priznana oblika dvižne opreme. Ko je MKK analiza pokazala srednje ali visoko tveganje, je eksoskelet ena izmed skladnih in priporočljivih rešitev.


Zaključek

Metode ključnih kazalnikov (MKK) so praktično orodje za vse, ki želijo resno in zakonito zmanjšati telesne obremenitve svojih zaposlenih. So del zakonske obveznosti, a hkrati tudi orodje za višjo varnost, manj bolniških odsotnosti in boljši ugled podjetja.

Če potrebujete pomoč pri uporabi MKK ali testiranju eksoskeleta, vam lahko pri tem strokovno pomagamo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja